Smešni filmi

Včeraj sem na Tvitru kliknil povezavo do tega res dobrega filma – Catastroika.

O čem govori? O tem, zakaj je politični in gospodarski položaj tak, kakršen je, kaj je vzrok za to in kakšno je zgodovinsko ozadje.

Ko sem pred časom med pohajkovanjem po Zagrebu razmišljal o prihodnosti, sem prišel do sklepa, da bi bila lahko prihodnost videti tako:

Napredek tehnologije, stalna povezanost, oblačne storitve, prenosne naprave in razvoj programja – vse to bo omogočilo boljši izkoristek virov in energije. Primer: lastniški osebni avtomobil je zelo majhen odstotek časa dejansko v uporabi, večino časa je parkiran, zato pa morate zanj vseeno plačevati registracijo, davke, lizing … Znanje bo omogočilo, da bo en avto bistveno bolj izkoriščen, uporabnik bo za njegovo uporabo plačal manj, to pa ne bo bistveno vplivalo na uporabniško izkušnjo. Res se bo spremenil način dostopa do avta, ampak to bo le miselni preskok, da te avto pač ne čaka vedno v garaži, ampak na parkirišču pri sosednjem bloku. Naslednji primer so nepremičnine. Ogromno stavb, stanovanj, vikendov itd. sameva in ti prostori so v rabi le kak mesec na leto, medtem ko imamo na drugi strani veliko povpraševanje po prostih kapacitetah, ki pa jih v določenem trenutku ni. To ustvarja razkorak, ki bi se lahko bistveno zmanjšal z optimizacijo rabe nepremičnin oz. bi imeli koncept tople postelje. Če vem, da svoje nepremičnine ne bom uporabljal, ker grem denimo na dopust, jo bom lahko oddal, tako bo ves čas zasedena. To bo dobro tako zame, ker mi bo nepremičnina v času neuporabe prinašala sredstva, iskalec bivališča bo lahko bival bistveno ugodneje kot sicer, ker se bo trg prostih kapacitet bistveno povečal, ne bo potrebe po širjenju naselij v prostor, ki se ga sicer lahko uporablja v kmetijske namene. Za oba primera že obstajajo konkretne pobude, ki v praksi delujejo bolj ali manj slabo. Razlogov je več; od tega, da infrastruktura še ni pripravljena, da tehnologija ni uspela zakrpati razkoraka med vloženim naporom in koristjo uporabnika ter da ljudje še nismo pripravljeni na tak način rabe sredstev. Glede na to, da bi ta koncept najlažje zaživel v urbanih središčih z visoko gostoto prebivalstva, je utopično pričakovati, da bo prvi korak naredilo podeželje.

Seveda se tu odpirata dve možnosti razprave: lastništvo in upravljanje infrastrukture. Glede na to, da se energija in viri dražijo, bi lahko bila povod za delovanje takega sistema revščina. Ker si ne morem več privoščiti svojega avta, pač uporabljam javne avtomobile, ki jih najemam po potrebi. Ker si ne morem privoščiti stanovanja, ga pač najemam, prav tako na počitnice hodim v proste kapacitete, ki jih lahko dobim po bistveno nižji ceni, kot je lastništvo lastnega vikenda.

Tu se hitro pojavi misel, da bo vso infrastrukturo upravljala megakorporacija, v kateri se bodo združevala podjetja in seveda posamezniki, vse to z namenom, kar je popolnoma jasno, ustvarjanja dobička, kar je sicer temeljni namen vsake gospodarske družbe in temu načeloma ni moč oprekati. Seveda človek hitro pomisli na teorijo zarote, razne opus deie in podobne bolj ali manj skrivne združbe bogatih in vplivnih, ki bi lahko na ta način udejanjile svoj masterplan – obvladovati človeštvo, upravljati novodobne sužnje. Tu sem nekako pomislil na film Wall.E, ki prikazuje ljudi, ki pravzaprav ne morejo več hoditi, ampak le sedijo v svojih foteljih, se hranijo itd. Tu trčimo na ontološka vprašanja, a vseeno.

Film Katastrojka na nek način prikaže podlago za moje predhodno razmišljanje, vsekakor ga v teh prelomnih časih priporočam za ogled.