Končno, bi rekel, sem se peljal z velikim letalom, ne z aeroplančkom, zato sem posnel vzlet airbusa A340-600. Let in vzlet sila prijetna. Čez nekaj časa sledi še en posnetek, in sicer vožnja z letalom po letališču JFK v New York Cityju, kar je tudi precej vznemirljivo.

Nekaj zapisov nazaj sem pisal o obisku letošnjega Beneškega bienala in o tem, kako me je navdušil nordijski paviljon. Zakaj? Koncept prikazuje hudo veliko in drzno moderno stanovanje očitno premožnega pisca pornografskega čtiva, njegovo delovno mizo oz. kotiček z vsemi pripomočki in, glej ga zlomka, s pisalnim strojem – kje je že to? Vendar tip, če sem si sceno prav interpretiral, leži zunaj mrtev v svojem bazenu. Zakaj je umrl? Lahko le špekuliram, ker je v bazenu oblečen, ima pa vzorno sezute in na rob bazena postavljene čevlje. Morda samomor? Osamljenost? Umor? Ga je zastrupila ljubica, nemara konkurenca? Kdo ve. In še je tega. Vsekakor postavitev, polna zgodbe in ideje, tudi izveda ne šepa.

Začel se je Ljubljanski filmski festival (Liffe) in s tem kopica dobrih filmov za zaljubljence v velika platna. V sredo je bila na Viču predpremiera francoskega filma Louise-Michel. Prikazanega je obilica črnega humorja in že prva scena s krematorijem nakazuje na poslastico. Nekaj scen je v filmu sila bizarnih in za poscat smešnih, na trenutke sem se moral prav krepko zadrževati, da v dvorani nisem bruhnil v krohot. Vsekakor priporočam ogled, v kinu bosta v okviru festivala še dve projekciji.

Pred dobrim tednom sem bil v New Yorku in na ulici nas je ustavil neki tip in spraševal, kje je Empire State Building. No, to je bila le fraza za začetek komunikacije. Z njim je bila snemalna ekipa, bil pa je komik iz Južne Koreje. Najbrž je precej precej popularen, saj se je mimoidoča horda turistk z vhoda pričela histerično dreti, ko ga je zagledala. Ker si nisem zapomnil niti imena oddaje niti njegovega imena, me zanima, ali ga kdo prepozna, rad bi namreč videl njegovo oddajo, ker smo pred kamero plesali polko in počeli še kup tipičnih slovencizmov. Hvaležen bom za vsak koristen namig.

Želja je tlela dolga leta, načrtovano je bilo, da letos pa res – obiščem znani beneški bienale. In pred nekaj tedni smo se odpravili v Benetke, parkirali v parkirni hiši in se odpeljali s trolo do Markovega trga. Od tam je le streljaj do enega od dveh prizorišč, kjer se odvija bienale. Razstavna prostora sta torej dva – eden je zasnovan kot park, kjer se nahaja cela vrsta paviljjonov – to so razstavni prostori posameznih držav, vsak je unikaten, ima lastno arhitekturo, koncept. Ta del mi je bil zelo všeč, ker je silno razgiban, zanimiv, nekatere države imajo popolne nesmisle, spet druge blazne ideje, tretje odlične izvedbe, nekatere slabo vse. Res vredno ogleda. V tem delu mi je bil najboljši nordijski paviljon, potem danski z nordijskim, harali so še Rusi. Srbi predstavljajo bizarno idejo filca iz človeških dlak, tudi kupiš ga lahko, 100 evrov stane, mislim da četrt kvadratnega metra. Drugo prizorišče se deli po umetnikih in je vse bolj ali manj zgoščeno v eni veliki dolgi halo, ta del pa moram reči, da me ni ravno prepričal. Bilo je nekaj dobrih zamisli, nekih hudo hudih presežkov pa niti ne. Če povzamem – beneški bienale je vreden ogleda.

Enkrat pozno poleti, bolje rečeno kar sredi jeseni, ko na Blokah dozori grozdje, sem zabaval pujse. Oba sta bila neverjetno nora na grozdje, celo čeljustno sta se spopadla, če sem grozd vrgel le enemu. Kakor koli – oba sta predla od ugodja in zadovoljstva. No, pujsi verjetno bolj rigajo kot predejo. Želim ti prijetno poslušanje, zvočnike daj na glas.

Ta tema morda sicer ne spada med smešne, je pa to gotovo film vsakega voznika pred zimo – največkrat ni smešen zaradi cene.

November se bliža, zima tudi, in letos sem se odločil za dobre zimske gume, sledil pa sem testom AMZS-ja in ADAC-a – ista reč.

Odločil sem se za te zimske gume, pričel pa se je lov za najcenejšimi. Obrnil sem pol eBaya, Bolho, vse največje in manjše spletne trgovce, povprašal dilerje itd., na koncu je odločitev padla. V zadnjem hipu sem našel še kodo za popust v enaa.com (UDOBJE, prime pa tudi:  5768668978 do 31. 11.) in dobil najboljši dil za zimske gume Goodyer UltraGrip 7+.

Upam, da je ta zapis komu pomagal pri ugodnem nakupu gum

Pred dnevi smo bili na poligonu in testirali nov volvov sistem City Safety, ki se ta hip vgrajuje v model XC60. Sistem omogoča samodejno zaustavitev avtomobila, če tipalo pred avtomobilom zazna drug avtomobil, ki stoji ali vozi počasneje in bi bil trk neizogiben, ker voznik očitno ne reagira dovolj hitro. Sistem zaenkrat deluje do hitrosti 30 km/h, podobno nalogo pri višjih hitrostih pa opravlja aktivni tempomat. Zadeva deluje odlično in verjamem, da pri drenjanju in vožnji v koloni lahko prepreči marsikak trk in nepotrebno škodo pločevine.

Danes sem prišel do krasnega videospota, variacija na Smolarjevega Žan Klod van Dama, le da ta prihaja iz Srbije. Obilo smeha želim!

Pred mesecem sem imel to priložnost, da sem spremljal snemanje TV-oddaje As ti tud’ not padu, kjer sta glavna junaka Lado Bizovičar in Jurij Zrnec. Posnel sem nekaj odlomkov in jih združil v video. Snemanje poteka okoli 4 ure, nekaj skečev in prispevkov se snema posebej brez publike. Snemaanje je zanimivo in hitro mine, Jure in Lado sem in tja zbijeta kak štos, kaj zapojeta … Zanimivo je to, da scena oddaje As ti tud’ not padu sploh ni tako velika, kot je videti po TV, presenetljivo majhna je, a kamere ter montaža naredijo svoje. Zanimiv je del, ko Jurij Zrnec poje komad od Deep Purplov, hecen je štos na koncu, legenda je masker, ki priteče med vsako pavzo – skratka, poglej.

Pred časom sem pisal o filmu Michaela Winterbottoma, 24-urni žurerji, in o filmu Amen. Costa-Gravasa. Oba sta dobra filma, vredna ogleda. Vrtela sta se na maribosrkem ArtKinu, za ta namen je bila posneta recenzija za Mariborski radio študent MARŠ. Uživaj ob poslušanju.

Miha od 100 prašičkov mi je omenil, da je odkril krasen slovenski bend z odličnim komadom – Fižou. Nebodigalen odjutjubam in pogledam čudo – res smešen komad, fižou je car.

Zeleno gibanje itd. je najbrž le še spodbudilo takšna gibanja, ampak ideja je več kot pohvale vredna. Veliko ljudi išče prevoz na razne destinacije za nizko ceno, prav tako ogromno ljudi pa potuje z avtom (zasebno, službeno) in največkrat so sami edini potnik. Zakaj ne bi združili iskalcev prevoza in tistih, ki se itak nekam peljejo?!

Prvič sem se srečal z idejo iskanja prevoza na www.spolujizda.cz, ko sem hotel iti v Prago. Kmalu se je pojavila slovenska stran z enakom namenom, www.prevoz.org. Spomnim se, da najprej ni kaj prida živela, sedaj pa lahko iz lastnih izkušenj rečem, da slovenska sopotniška centrala deluje. Bil sem tako iskalec kot ponudnik prevoza in vedno je delovalo.

Tu pa sta še dve povezavi na nemško (avstrijsko, švicarsko) stran, ki bo menda kmalu postala mednarodna, že danes pa lahko najdete kar nekaj povezav med Slovenijo in npr. Nemčijo, ter francosko, ki menda tudi dobro deluje.

Ko torej naslednjič iščeš prevoz Ljubljana-Munchen, Ljubljana-Benetke … preveri zgornje linke. Bo ceneje in verjetno zabavneje.

Še nasvet za sovoznike

V petek se je v Ljubljani popoldne vlilo kot iz škafa. Še huje. In to ravno pred nastopom Siddharte na festivalu Vesolje veselja na ljubljanski Emoniki. Sledila je prekinitev zaradi tehničnih težav, menda je bil glavni oder brez elektrike, po dolgih minutah pa je končno sledil intro Siddharte. Bilo je kul.

In še nova reklama za Siol trio – meni je od sile posrečena:

Kopenhagen je že leta moja ljubezen in danes sem odkril jutranjo kolesarsko mantro, ki jo je posnel bloger copenhagenize.com.

Nastavi video na celozaslonski način, poleg imej jutranjo kavo in mantra se začne.

Dobro jutro!

Kolega Gary iz Luksemburga, aktivist in borec za pravičnejši svet, back to nature, fak kapitalizem, mi je med nedavnim obiskom svetoval ogled filma We Feed the World, režiral je Erwin Wagenhofer, ki ima v svoji zbirki še nekaj ogleda vrednih filmskih del – o tem drugič.

Film me je neznansko šokiral, predočil še eno plat resnice o tem, zakaj se prideluje hrana tako, kot hočejo, da se, zakaj lačni, zakaj subvencije, zakaj vsa ta ekonomija, zakaj zakaj zakaj …

Prav srhljiv je tudi intervju s predstavnikom Nestleja, pozoren bodi na konec intervjuja, kjer govori, ali je voda naravna dobrina, ki pripada vsakomur, ali je to kaj drugega:

Priporočam ogled filma We Feed the World. Močno.

V torek zvečer sem se odpravil proti Postojni, saj je bil napovedan večerni kabare šov pred Primorko. In bilo je izjemno. Akterji švicarsko-italijanskega benda Pippo & Pirates so že pred začetkom pošteno sprovocirali publiko, nekateri so celo preklinjali in živahno negodovali, ko so jim vzeli pivo, natikače … pobrali denarnice, fotoaparate … pirati pač. Fantje in dekleta so adijo pamet, res vredno ogleda. Tu pa kratek video utrinek.

Ta smešni film me je po dolgem času nasmejal skoraj do smrti, ha ha ha. Najboljši so absint, hašiš, LSD in ekstazi. Ma ves video je zakon!

Ste že gledali film Other Peple’s Money? No, saj ni nič dramatičnega, klasična zasnova, je pa vreden ogleda zaradi teksta. Na nekaj mestih je besedilo res odlično, premišljeno, tudi zabavno.

You can change all the laws you want. You can’t stop the game. I’ll still be here. I adapt.

Pred tedni sem se potikal po Cannesu – ni vrag, treba je videti to slavno filmsko mesto. No, o Cannesu in filmu kdaj drugič, sem se pa sprehodil po slavni aveniji, kjer so odtisi dlani zvezdnikov iz sveta filma. Presenetil me je en odtis. Najprej nisem razumel, čigav pravzaprav je – Mickey – potem pa, ko se videl, koliko prstov ima ta slavna oseba na roki, se mi je posvetilo. To je vendar Miki miška, Mickey Mouse. In naredil sem to fotografijo.

Miki miška v Cannesu